Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 5. 2019
Premiera dokumentarno igranega filma o bl. Alojziju Grozdetu.

24. maja ob 20. uri bo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu premiera filma Srce se ne boji o bl. Alojziju Grozdetu. Več o tem režiser David Sipoš in scenarist Rok Andres.

Premiera dokumentarno igranega filma o bl. Alojziju Grozdetu.

24. maja ob 20. uri bo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu premiera filma Srce se ne boji o bl. Alojziju Grozdetu. Več o tem režiser David Sipoš in scenarist Rok Andres.

Rok AndresDavid Sipošfilm Srce se ne bojifilm o Alojziju Grozdetu

Kulturni utrinki

Premiera dokumentarno igranega filma o bl. Alojziju Grozdetu.
24. maja ob 20. uri bo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu premiera filma Srce se ne boji o bl. Alojziju Grozdetu. Več o tem režiser David Sipoš in scenarist Rok Andres.
VEČ ...|15. 5. 2019
Premiera dokumentarno igranega filma o bl. Alojziju Grozdetu.
24. maja ob 20. uri bo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu premiera filma Srce se ne boji o bl. Alojziju Grozdetu. Več o tem režiser David Sipoš in scenarist Rok Andres.

Jože Bartolj

Rok AndresDavid Sipošfilm Srce se ne bojifilm o Alojziju Grozdetu

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|5. 4. 2025
Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Blaž Lesnik

postni časodnosivzgojaduhovnosttiha nedelja

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|10. 4. 2025
Spodnja stran

Majhna deklica se je zvečer sprehajala z očetom. Gledala je v zvezde. Očarale so jo, a tega ni povedala. Ko jo je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Spodnja stran

Majhna deklica se je zvečer sprehajala z očetom. Gledala je v zvezde. Očarale so jo, a tega ni povedala. Ko jo je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|6. 4. 2025
Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Jože Bartolj

spominpolitikaSLO časi kraji ljudjeJože DežmanMateja Čoh KladnikKatarina JurjavčičTomaž KladnikMonika Kokalj KočevarMiran KomacAleš NoseSašo RadovanovičIrena UršičMarko Štepec

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2025
Deljenje primerov dobrih praks

Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.

Deljenje primerov dobrih praks

Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|11. 4. 2025
Ješprenj

Koliko ješprenja potrebujemo, če želimo pripraviti enolončnico za 4 osebe - ga damo najprej kuhat v vodo, ali ga najprej popražimo, zanima poslušalca. Sestra Nikolina odgovarja: pripravimo vsaj 4 –5 dag ješprenja na osebo. Najprej ga namočimo in ga potem v isti vodi zavremo in kuhamo 3-5 minut. Vodo odlijemo in zalijemo s svežo vročo vodo. Ko zavre, pridamo narezano zelenjavo: korenček, cvetačo, grah, fižol, papriko ... Jed bo še okusnejša, če bomo zraven dali kuhat kakšno mesnino (npr. kračo, kranjsko klobaso) ali pa obreznine, ki ostanejo od rezanja prekajenega mesa. To mesnino lahko potem uporabimo tudi zakaj drugega (za malico). Če bomo jed pojedli isti dan, lahko dodamo tudi kakšen krompir.  

Ješprenj

Koliko ješprenja potrebujemo, če želimo pripraviti enolončnico za 4 osebe - ga damo najprej kuhat v vodo, ali ga najprej popražimo, zanima poslušalca. Sestra Nikolina odgovarja: pripravimo vsaj 4 –5 dag ješprenja na osebo. Najprej ga namočimo in ga potem v isti vodi zavremo in kuhamo 3-5 minut. Vodo odlijemo in zalijemo s svežo vročo vodo. Ko zavre, pridamo narezano zelenjavo: korenček, cvetačo, grah, fižol, papriko ... Jed bo še okusnejša, če bomo zraven dali kuhat kakšno mesnino (npr. kračo, kranjsko klobaso) ali pa obreznine, ki ostanejo od rezanja prekajenega mesa. To mesnino lahko potem uporabimo tudi zakaj drugega (za malico). Če bomo jed pojedli isti dan, lahko dodamo tudi kakšen krompir.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ...|10. 4. 2025
Kruh močnih, 25. del

Klub strahu Lidija ne neha skrbeti za vdovo Apolonijo. Skuša ji priskrbeti vodjo delavnice.

Kruh močnih, 25. del

Klub strahu Lidija ne neha skrbeti za vdovo Apolonijo. Skuša ji priskrbeti vodjo delavnice.

Mateja Subotičanec

knjiga

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 4. 2025
Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Marjan Bunič, Jure Sešek

kulturapoezija